Na Ljubljanskem barju nastajajo naravni domači sladoledi: Buhtl Matej, Mila Jera in Skutka Simon

Na obrobju Ljubljanskega barja ob Ižanski cesti stoji kmetija s 50-letno tradicijo, katere glavni dejavnosti sta pridelava in predelava mleka. Prav iz tega pa nastaja TaStrletov 100-odstotno naraven sladoled, ki so ga zapakirali v lične biorazgradljive embalaže s prav posebno noto.

Domače in okolju prijazne sestavine

Zakaj je poseben? Vse od priprave mase do pakiranja je ročno delo, proizvodnja pa je zato butična. Izdelan je iz skrbno izbranih surovin, vse mlečne so domače, med na primer dobijo od lokalnega čebelarja, čokolado, presni trsni sladkor in kakav pa kupujejo v sklopu pravične trgovine.

Pri sadnih okusih uporabljajo izključno pravo sadje in sadne pireje, brez že pripravljenih sadnih praškov in ojačevalcev okusa. Tudi džeme, biskvit in čokoladno kremo, ki jih najdemo v sladoledu, izdelujejo sami.

Ekonomistka, ki ustvarja svoj sladoled 

Pobudnica sladolednega projekta je Špela Omahen Strle, mlada podjetnica, ki se je na kmetijo primožila in sicer prihaja iz steklarske družine. Je diplomirana ekonomistka, ki je pred študijem ekonomije poskusila tudi s študijem veterine. In kje se vse to poveže?

"Zanima me ogromno stvari. Načeloma delam v steklarstvu, ki je bolj moški posel, sladoled pa je tu za mojo dušo. To je moj projekt, z njim lahko ustvarjam in vanj resnično vložim sebe," nam je zaupala Špela, ki pravi, da se je o poslu največ naučila iz prakse, saj sama teorija na fakulteti ni dovolj za uspešno poslovanje.

In kako poteka izdelava? "Kakšne pol ure porabim za pripravo mase, ki počiva vsaj štiri ure – običajno raje 12 ur, torej čez noč. Nato pa traja še kakšno uro, da nastane nekje 7 kilogramov sladoleda," pojasni. Zaradi manjših količin je prodaja res butična, njihov sladoled zato lahko dobite le v trgovinici pred kmetijo na Ižanski cesti, v kratkem pa bodo na voljo tudi na glavni tržnici v Ljubljani.

In kakšen je odziv? "Odziv je super! Veseli me, da se najdejo ljudje, ki na primer z Gorenjske pridejo sem samo po naš sladoled," pravi podjetnica, ki jo veseli, da se Slovenci vedno bolj zavedamo pomembnosti domačega in podpiramo malo gospodarstvo s kakovostnimi surovinami, za katere vemo, od kod so prišle.

Prikupne embalaže in okusi s pomenljivimi imeni

Celoten dizajn TaStrletove embalaže je nastal izpod rok Mojce Jenko, prav posebna pa so tudi poimenovanja različnih okusov sladoleda. Sladoledi so s svojimi imeni posvečeni članom Strletove družine, ki so jim svoj pečat pustili z okusi.

Trenutno imajo voljo 5 osnovnih okusov in enega TaStrletovega "posebneža", ki se razlikuje od letnega časa, povpraševanja pa tudi od navdiha za ustvarjanje – od manga, borovnice, pistacije, lešnika do stračatele, pardon, Strlečatele.

"Gospodarica Zdenka" z okusom mladega kajmaka z malinovim džemom je torej ustvarjena po navdihu glave družine po ženski strani – Zdenka Strle namreč slovi po posebnem receptu, po katerem ustvarja kajmak. Sladoled "Gospodar Marko" ima okus naravnega jogurta z mareličnim džemom, "Buhtl Matej" je posvečen možu izumiteljice sladoleda in ima okus temne čokolade s čokoladno kremo in praženimi lešniki. Njegov brat "Skutka Simon" spominja na čokoladno mleko z browniejem, najmlajša člana družine "Mila&Lenart" pa sta kombinacija klasične vanilje in jagode. Z novo članico družine kmalu prihaja tudi Maruška Hruška – hruškov sladoled z marelico in keksi linške oči.

In kaj pripravljajo med velikonočnimi prazniki? Sladoled s kislo smetano in skutno-pehtranovim mafinom! V prihodnosti bodo ponudili tudi manjše embalaže z žličkami, ki jih boste lahko zmazali že na poti – Mičnin namig: pot nadaljujte po Ižanski cesti in si sladoled privoščite med piknikom ob Podpeškem jezeru ali med sprehodom ob Iškem vintgarju.

Besedilo in fotografije: Maja Fister