9 zanimivih dejstev o pristanku na Luno, ki jih verjetno še ne poznate

Letos mineva 50 let odkar je prvi človek stopil na površje Lune. Besede, ki jih je Neil Armstrong ob tem izrekel, so bile citirane neštetokrat, njegov prvi korak na Luno pa je spremljal ves svet. Čeprav o Neilu govorimo najpogosteje, pa na misiji Apollo 11 ni bil edini.

16. julija 1969 sta z njim proti Luni poletela še Buzz Aldrin in prepogosto pozabljeni Michael Collins. V njeno orbito so se utirili tri dni po vzletu. 20. julija 1969, oziroma 21. julija po srednjeevropskem času sta Armstrong in Aldrin v posebnem modulu Orel kot prva človeka pristala na Zemljinem naravnem satelitu. Aldrin se je Armstrongu na površju Lune pridružil 20 minut po njegovih prvih korakih. Nato sta se v skafandrih po Luni sprehajala še dve uri in deset minut, nabrala vzorce prahu in kamenja ter se fotografirala. A o tem svetovno znanem podvigu obstaja še veliko zgodb, ki niso tako znane. Tu je devet takšnih.

Armstrongov "majhen korak" v resnici ni bil tako majhen

"To je majhen korak za človeka, a velik skok za človeštvo," so bile Armstrongove besede ob prvem koraku na Luno. V resnici je najprej splezal z lestve in se povzpel nazaj v Orla, da je preveril, če je to sploh izvedljivo. Zadnja prečka lestve je namreč obvisela meter nad tlemi, saj se pristajalne noge zaradi blažjega pristanka od načrtovanega niso pospravile. Šele nato je zakorakal na Luno.

Namesto življenjskega zavarovanja pripravili skrivni načrt

Življenjsko zavarovanje za primer smrti za astronavta ni prav poceni. Čeprav je obstajala velika verjetnost, da trije astronavti, ki so se zapisali v zgodovino, misije ne bodo preživeli, se zaradi finančnih razlogov niso zavarovali. So pa skovali načrt, ki bi v primeru njihove smrti, vsaj deloma finančno oskrbel njihove družine. Preden so šli v vesolje so podpisali več sto avtogramov na kartice z različnimi motivi iz vesolja in jih predali prijatelju. Ta jih je na dan njihovega odhoda poslal po pošti, da so nanje odtisnili zgodovinski datum. V primeru njihove smrti, bi te avtograme dobile njihove družine, ki bi jih lahko naprej prodale za pošten denar. Nenazadnje bi bili njihovi avtogrami vredni ogromno tudi v primeru njihove smrti.

Zastava, ki sta jo zapičila v Lunino površje, se je ob odhodu podrla

Armstrong in Aldrin sta na Luno prinesla tudi ameriško zastavo. Ker so predvideli, da bo površina mehkejša, sta jo le z težavo zapičila v tla. Zastavo sta uspela ujeti tudi v objektiv. Ob njunem odhodu, ko je modul vzletal, pa se je ta prevrnila. Po vsej verjetnosti zastave danes ni več na Luni, saj jo je okolje že razgradilo.

Na Luni sta pustila še nekaj

Na Luni sta poleg odtisov stopal in zastave pustila še nekaj predmetov. Med drugim tudi sporočilo 73 svetovnih voditeljev in zlato broško v obliki oljčne vejice, ki velja za simbol miru. Na Luni naj bi pustila tudi nekaj predmetov, ki bi jih morala v vesolje ponesti že ekipa misije Apolla 1, ki pa se je tragično končala s smrtjo trojice astronavtov.

Ne zapiraj vrat!

Astronavta sta med raziskovanjem Lune morala paziti, da ne zapreta vrat svojega plovila. Ta sta priprla, da iz kabine ne bi ušlo preveč toplote, nista pa si je upala popolnoma zapreti, saj se ta pod pritiskom morda ne bi več odprla. O tem sta se celo pošalila na posnetem pogovoru ob izkrcanju.

Ko ti življenje reši pisalo

Potem ko sta pobrala vzorce in se vrnila v modul, ki bi ju popeljal k Collinsu, ki je pilotiral matično ladjo, sta ugotovila, da je stikalo, s katerim bi prižgala plovilo, pokvarjeno. Armstrong naj bi ga ponesreči poškodoval s hrbtnim delom oprave. NASA je svojo tehnično ekipo poslala na delo na daljavo, astronavta pa naj bi se med čakanjem malo naspala. Aldrin je imel na neki točki čakanja dovolj in je v mehanizem zarinil pisalo, tako pa ustvaril provizorično stikalo. Preprosta rešitev je delovala, Aldrin in Armstrong pa sta poletela z Lune.

Boste kaj prijavili?

Niti najslavnejša trojica v vesolju tisti čas se ob vrnitvi na Zemljo ni mogla izogniti birokraciji. Na letališču v Honoluluju na Havajih so na formularju ob carinskem pregledu prijavili lunarno kamenje in lunarni prah. Kot destinacijo, iz katere so prišli, pa so navedli Luno.

Za nagrado ob pristanku v karanteno

Odprava Apolla 11 se je na Zemljo vrnila 24. julija. Po pristanku v Tihem oceanu so jih za tri tedne poslali v karanteno, v primeru, da so na Zemljo prinesli kakšne škodljive mikrobe. Čas so si krajšali s telovadbo in družabnimi igrami. 13. avgusta so se nato prvič pojavili v javnosti in bili nemudoma sprejeti kot narodni junaki.

Kaj pa stranišče?

Eno pogostih vprašanj je, kako to počnejo astronavti. Danes imajo za to prav posebno oblikovana stranišča, na katera sedejo in se pripnejo s pasom, medtem ko ima odtok poseben sistem, ki posesa odplake. Vendar pa Apollo 11 stranišča ni imel. Blato so odvajali v plastično vrečko, urinirali pa so v neke vrste kondom. Astronavte na tej odpravi so mučili hudi vetrovi, eden od trojice (ki ga nikoli niso imenovali) naj bi ves čas potovanja preživel na tabletah, ki zapirajo, da se mu ni bilo treba soočati z veliko potrebo. In še nerodna zanimivost: Armstrong je bil res prvi človek, ki je stopil na površje Lune, a Aldrin je bil prvi, ki je na Luni uriniral v hlače. To je priznal šele leta 2009.

In še ideja za  obisk muzeja: Razstava posvečena obletnici pristanka na Luni

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki so ob 50. obletnici človekovega pristanka na Luni odprli razstavo Človek na Luni. Razstava se »dogodka vseh dogodkov« loteva predvsem z domačega zornega kota: s prispevki in dosežki naših posameznikov pri razvoju vesoljskih tehnologij, s spomini naših ljudi in z obširnim poročanjem takratnih medijev. Čisto na koncu se dotaknemo še prihodnosti – je Lunarna vas samo utopija ali kaj več? Ne gre pozabiti, da se je tudi raziskovanje vesolja na začetku zdelo utopija.

Avtor: Maja Fister
Foto: Reuters

PREBERITE ŠE: Černobil: Izkušnja Slovencev, ki sta obiskala zaprto ‘mrtvo cono’ #intervju ALI Veste, kaj na uri v resnici pomenita oznaki AM in PM?